Prvi nastop smo zabeležili leta 1979 v Glasbeni šoli Žalec kot trio. V isti zasedbi (Golavšek, Lavbič, Bedrač) smo izvedli kar nekaj uspešnih koncertov (Polzela, Kranj, Celje...) in uspelo nam posneti prve pesmi v studiu Radia Študent v Ljubljani. Žal se skupnega števila koncertov prvotne in kasnejše zasedbe ne spominjam natančno; v obdobju od leta 1979 pa tja do 1984 bi jih beležil s trimestnim številom. Koncerti so si pogosteje sledili predvsem po pridružitvi Sineta, Gustija (Avguština Peniča) in Gregorja. Nastope smo imeli malodane vsak teden, nato nekaj časa nič, sledila so obdobja večjih in odmevnejših nastopov, od katerih bi želel omeniti predvsem koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, zelo dober koncert smo izvedli (in ga posneli v živo brez omembe vrednih napak) v Narodnem domu v Celju, redno smo nastopali na vsakoletnem Festivalu akustične glasbe v Žalcu... Srečko je napisal glasbo za precej odbito gledališko predstavo Prevzgoja srca avtorja Dušana Jovanoviča, ki smo jo pod taktirko režiserja Mileta Koruna izvedli skupaj z ansamblom Slovenskega Ljudskega Gledališča (SLG) iz Celja. Na vseh predstavah, snemanjih, gostovanjih... z ansamblom SLG smo v živo odigrali devet songov, v duetu pa sta se kot pevca ujela Damjana in član SLG Bogomir Veras. Želel bi še omeniti nastop na festivalu Omladina v Subotici, kjer je Damjana blestela (po pisanju tamkajšnjih časopisov in revij) kot najboljši vokal festivala nasploh; zanimiva je bila skupna turneja s škotsko zasedbo The Tannahill Weavers, nastopi v Piranu, Rovinju in Puli, kjer smo vsak večer igrali na ulici... Skratka, kar precej je bilo tega. Zanimivo je morda dejstvo, da so nas v bolj “alternativnih” glasbenih krogih in klubih sprva sprejemali s precejšnjim skepticizmom, po prvem polčasu pa so skupaj migali pankerji, bivši hipiji in ljubitelji šansonov. Glasba je res univerzalen jezik...

Svoj prvi nosilec zvoka, audio kaseto ZORENJE smo izdali kmalu po prvih nastopih skupaj s Sinetom leta 1979. Posneli smo jo na običajni kolutni stereo magnetofon Akai z dvema Sennheisser mikrofonoma v Srečkovi spalnici v Petrovčah. Kaseto je založil in izdal takratni Madinski klub iz Žalca, prodajala se je po pošti, naklada pa nekako ni bila omejena, saj so kaseto skupaj z ovitkom tiskali sproti. Ocenjujem, da smo prodali kakih 300 do 500 izvodov.

Svoj vinilni prvenec VIDOV PLES pa smo posneli v studiu TopTen v Ljubljani leta 1983, snemal je mojster Dare Novak, v vlogi producenta pa se je znašel Andrej Pompe. Sodelovali so številni gostje, zadevo je založila in izdala RTV Beograd v nakladi kakšnih 3000 izvodov. Več o tem, sedaj že baje...khm...legendarnem izdelku pa najdete na Damjanini spletni strani. Tam so navedene tudi pesmi z albuma, avtorske pravice, skratka malodane vse. Za poznavalce nedvomno vredno ogleda. Zanimivo se mi zdi, da je cena enega izvoda tega izdelka (baje samo enkrat predvajanega) na eni od popularnejših spletnih dražb v Sloveniji pred kratkim dosegla v enem dnevu ceno 300.000 Sit. Kar zdrznem se ob misli, da sem ob izidu Vidovega plesa leta 1983 v blaženem opoju priljubljenega kadila po mestnih ulicah v Celju razmetal kakih dvajset izvodov mimoidočim...

CD OPUS MAGNUM 1979 – 1983 pa je izšel na pobudo založbe VinylMania Records leta 1998, torej več kot desetletje po razpadu skupine. Gre pa za skupek skladb z obeh prejšnjih nosilcev zvoka, torej res nekakšen Opus skupine. Če je ta opus res tudi Magnum, pa je odvisno najbrž od tistega, ki to posluša. Tudi ta izdelek z vsemi potrebnimi podatki je našel svoj prostor na spletnih straneh Damjane Golavšek, za kar sem ji (zaradi svoje lenobe) od srca hvaležen.

Poleg vseh treh naštetih izdelkov smo precej snemali tudi za razne lokalne radijske postaje, TV, snemali smo svoje koncerte (nimam pojma, kam sem založil te posnetke), snemali so nas na nastopih... Dogajalo se je.